Vino

Na območju Ljutomersko - Ormoških goric je trta, prednica današnje, rasla že v mlajšem terciarju. Prihod Rimljanov je s seboj prinesel kvalitetno trto, ki je odslej uspevala v novi domovini med Muro in Dravo.  Zaradi pestrosti sort belega vina ter različnih kakovostnih stopenj in okusov, lahko govorimo o pravi simfoniji v belem. Sladokusec lahko izbira med šiponom, ki je edina avtohtona sorta naših goric, laškim ali renskim rizlingom, chardonnayem, sauvignonom in belim pinotom, poleg tega pa paleto dopolnjujejo še sivi in modri pinot, traminec, rumeni muškat in muškat otonel, rizvanec, kerner in ranina. Idealne lege za različna vina omogočajo proizvodnjo vin najvišjih kakovosti.

Šipon

Poreklo ni zanesljivo dokazano, verjetno pa gre za našo avtohtono sorto. Pri nas je med kakovostnimi belimi vini zelo razširjena in je med najstarejšimi sortami. Ime izvira iz časa Napoleona, ko so njegovi vojaki vino hvalili z besedami »si bon«. Vino je suho, v dobrih letnikih tudi polsuho z nežno sadno sortno aromo. Kislina, ki je harmonično vgrajena v ne previsok alkohol, daje šiponu prijetno svežino, kar odlično dopolnjuje številne mesne in pikantne jedi, še posebej pa meso iz tünke.

Chardonnay

Chardonnay je najstarejša bela sorta iz skupine pinotov, ki že šest stoletij oblikuje sloves belih burgundskih vin. Vino se odlikuje po izredno nežni sortni cvetici in prepoznavni sveži sadni aromi, je polno, jedrnato in ekstraktno bogato ter ognjevito s prikupnim in dolgim odhodom. Chardonnay se prilega tako k ribam in morskim sadežem kot tudi k mesnim jedem, najrazličnejšim sirom in vsekakor k prleškim kvasenicam.

Laški rizling

Laški rizling je najbolj znana in razširjena trta pri nas. Sorta je francoskega porekla. Polsuho vino, rumenkasto zelene barve, z lepo izraženo sortno cvetico, ki včasih spominja na vonj po vinogradniških breskvah. Sorta je zelo hvaležna, saj daje v Ljutomersko-ormoškem vinorodnem okolišu zelo kakovostna vina tudi v slabših letinah. Laški rizling priporočamo k najrazličnejšim prigrizkom, ajdovim krapcem, perutnini, zelenjavnim jedem in drugim mesnim jedem.

Sauvignon

Sorta je bila v davnini k nam prinešena iz Bordeauxa. V našem okolju se odlično obnese, saj ima dobre karakteristike tudi v slabših letinah. Vino je prijetno sveže, ne pretežko ter bogato na ekstraktu, ima harmonično telo z zapeljivo cvetico, ki spominja na vonj po senu. Sauvignon se prileže ob pečeni gosi ali raci z mlinci, postrežemo ga k ribi v omaki ter k jedem, pripravljenim iz mlade divjačine in teletine, odlično se poda tudi k skoraj vsem jedem s paradižnikovo omako.

Renski rizling

Sorta je k nam prišla iz Nemčije. Fina cvetica in osvežujoča kislina sta posebni odliki »renca« - kot mu pravimo po domače. Vino je harmonično in rahlo prefinjeno, z izraženo cvetico in vonjem po lipovem cvetu. Kljub sorazmerno nizkemu sladkorju dosega visoko kakovost, ki se pri predikatih še stopnjuje. Renski rizling tudi v svetovnem merilu spada med najkakovostnejše bele sorte, zato ga mnogi poznavalci imenujejo tudi kralj vina. Renski rizling lahko ponudimo h govedini, svinjski pečenki, kotletom, pa tudi k najrazličnejšim omakam s testeninami.

Rumeni muškat

Doma je iz Francije z območja Loire. Rumeni muškat je ena izmed najstarejših muškatnih sort, ki zahteva odlične lege in peščena zračna tla. Ta sorta je izredno občutljiva in le pri pravočasni trgatvi in pravilni predelavi dobimo enkratno aromatično vino z bogatim in polnim okusom ter prijetno cvetico. Svežino mu daje prijetna kislina, ki se harmonično druži z alkoholom in ostankom sladkorja. Najboljši je mlad, saj takrat pokaže svoje najboljše sortne značilnosti. Ponudimo ga po dobrem kosilu ob sladici, lahko pa tudi skupaj s torto ali orehovo potico.

Muškat otonel

Spada med aromatične sorte in ima glede na vse druge sestavine harmonično grajeno mušatno cvetico. Prekrasen, nežen muškatni vonj, obogaten z vonjavami belega cvetja in sadja, naredi to vino še posebej všečno. Vino je milo, prijetno, ljubko ter polnega polsladkega okusa, z nekoliko nižjo kislino. Ponudimo ga ob posebnih priložnostih, ko ga družimo s sadnimi kupami in raznimi drugimi sladicami kot so jabolčni zavitek, kremne rezine in različne torte.

Sivi pinot

Grozdje, pred časom imenovano rulandec, daje vrhunska plemenita vina, zamolklo zlate barve, polnega značaja in zaokroženega okusa z značilno cvetico. V mladosti je sivi pinot ognjevito vino, v katerem se buketne snovi imenitno razživijo. Poskusiti velja izbore ali pozne trgatve dobrih letnikov, da spoznamo vso njegovo veljavo in pravi značaj. Rodi zelo skromno, vendar daje zato vrhunska vina z bogatim ekstraktom in polsladkega okusa. Zelo kompleksen karakter sivega pinota se poda k različnim jedem, še posebej k nežnim sladicam.

Traminec

Uspeva na najbolj sončnim legah. Vino je zlato rumene barve z značilno trajno aromo in bogato, prijetno cvetico, ki spominja na divje vrtnice. Ob pokušanju traminca se v ustih sproščajo predvsem plemenite snovi, ki dajejo vtis razkošnosti. Polnost dajeta vinu ekstrakt in alkohol, nekoliko nižja kislina in polsladki okus pa zaokrožita harmonijo vina. Ponudimo ga ob posebnih priložnostih in v prijetni družbi k prekmurski gibanici ali orehovi potici, odlično pa se poda tudi k sirovemu zavitku.

Ranina

Je rana sorta, ki zahteva dobre in sončne lege. Doseže visoko sladkorno stopnjo in je zelo primerna tudi za vina posebne kakovosti. Ima svojevrstno cvetico in nežno muškatno aromo, ki jo znajo ceniti samo najboljši sladokusci. Vino je bogato, vrhunsko in polsladkega okusa, z nekoliko nižjo kislino. Priporoča se med ali po obroku, k palačinkam s skuto in k drugim sladicam, vsekakor pa se prileže kozarec ali dva ranine v prijetni družbi.

Povezane objave

Kulinarika